Med glavnimi koristmi proizvodnje elektrike iz jedrske energije so poleg velike zanesljivosti obratovanja še naslednje:
- nizkoogljičnost,
- nizek strošek proizvodnje elektrike,
- možnost prožnega obratovanja in zagotavljanja sistemskih storitev,
- je domač vir energije, ki prispeva k zmanjševanju uvozne odvisnosti
Nizkoogljičnost jedrske energije
Jedrska elektrarna med obratovanjem ne povzroča izpustov toplogrednih plinov v ozračje. V analizi celotnega življenjskega kroga, ki zajema vplive od pridelave goriva in obratovanja elektrarne do odlaganja odpadkov, je ogljični (CO2) odtis jedrske elektrarne v primerjavi z drugimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije zelo majhen, podobno kot pri drugih obnovljivih virih energije.
Zato uvrščamo jedrsko energijo med nizkoogljične vire, ki imajo znatno nižje izpuste CO2 kot fosilni viri energije.
Foto: arhiv NEK
Izpusti CO2 po virih energije
Vir: www.eSvet.si (podatki povzeti po Petem poročilu o podnebnih spremembah Medvladnega panela za podnebne spremembe – IPCC AR5, 2014)
Electricity Map
Preveri trenutni (real-time) prispevek jedrske energije k ogljični intenzivnosti Slovenije in drugih evropskih držav. Upoštevaj, da graf prikazuje absolutno vrednost ogljične intenzivnosti proizvodnje elektrike. Zaradi velike moči NEK je ta številka lahko visoka, čeprav ima elektrarna minimalen ogljični odtis na proizvedeno kWh.
Možnost prožnega obratovanja in ponujanja sistemskih storitev
Jedrske elektrarne praviloma obratujejo v pasovnem režimu, in sicer predvsem:
- zaradi nizkih stroškov proizvodnje elektrike v jedrskih elektrarnah,
- zaradi zanesljivosti jedrskih elektrarn pri oskrbi z energijo in
- če v elektroenergetskem sistemu ni potrebe po prilagajanju njihovega obratovanja dnevnim potrebam (t. i. obratovanje v trapezu).
Tako obratuje tudi NEK.
Zaradi povečanja deleža nestanovitnih obnovljivih virov v omrežju in s tem povezanega razvoja naprednih omrežij se tudi jedrske elektrarne vse bolj spoprijemajo z izzivom prožnega obratovanja.
Tudi od jedrskih elektrarn se torej v nekaterih elektroenergetskih sistemih že danes pričakuje prilagajanje moči glede na potrebe po moči v omrežju in s tem zagotavljanje dodatnih sistemskih storitev.
Na primer v Franciji in Nemčiji jedrske elektrarne večinoma že obratujejo v trapezu in tako pomembno prispevajo k zagotavljanju sistemskih storitev. Prožnega obratovanja so tehnično sposobne že obstoječe jedrske elektrarne (to so jedrske elektrarne, kot je NEK, ki jih imenujemo jedrske elektrarne 2. generacije).
Dizajn nove generacije jedrskih elektrarn (3. generacija) pa je še bolj prilagojen za prožno obratovanje in izvajanje sistemskih storitev, saj omogoča zelo hitre spremembe moči: 5 % moči na minuto, kar pri 1000-megavatni elektrarni znaša kar 50 MW na minuto.
Jedrske elektrarne se tako uvrščajo med hitrejše vire za zagotavljanje sistemskih storitev.
Domač vir energije, ki zmanjšuje uvozno odvisnost
Jedrska elektrarna za proizvodnjo elektrike uporablja jedrsko toploto, ki nastaja v jedrskem reaktorju brez dodajanja novega goriva v posameznem ciklu. Proizvodnja jedrske toplote je zato zanesljiv in poceni domač vir energije. Jedrska energija je tudi skladno z metodologijo Mednarodne agencije za energijo (IEA) obravnavana kot domač vir energije, zato zmanjšuje uvozno odvisnost.
Slovenija je danes uvoznica energije (tudi če upoštevamo celotno proizvodnjo iz jedrske elektrarne, ne samo slovenski delež). Dolgoročna raba jedrske energije lahko pomembno prispeva k zmanjševanju uvozne odvisnosti Slovenije.
Primarni viri za oskrbo Slovenije z energijo, domači/uvoženi, 2016
Vir: SURS
Več statističnih podatkov o energetiki v Sloveniji in svetu najdeš tukaj.
