V NEK proizvedemo 40 % vse elektrike v Sloveniji
Oskrba z elektriko se v zadnjem času močno spreminja. Na strani virov energije v sistem vključujemo vse več razpršenih obnovljivih virov energije, na strani rabe pa elektriko potrebujemo tudi v sektorjih, kot sta promet in ogrevanje, ki so jih doslej poganjali drugi viri. Kakšna je v teh spremenjenih okoliščinah vloga jedrske energije?
»Vlogo jedrske energije lahko primerjam z baterijo v naših telefonih ali prenosnikih. Večja kot je zmogljivost baterije, bolj zanesljivo je neprekinjeno delovanje naprave in ljudje smo svobodnejši oziroma udobneje nam je, saj nismo obremenjeni s tem, da naprava morda že kmalu ne bo več delovala. Podobno je ena ključnih prednosti jedrske elektrarne zanesljivost njenega obratovanja.
Poleg tega je jedrska energija gospodaren vir energije: cena proizvodnje elektrike v jedrski elektrarni je sorazmerno nizka. To je pomembno za odjemalce ter prispeva h konkurenčnosti gospodarstva in k cenovni dostopnosti elektrike za gospodinjstva.
Je nizkoogljičen vir, ki pomaga blažiti podnebne spremembe. Prednost je tudi sorazmerno majhna površina, ki jo potrebujemo za postavitev jedrske elektrarne, ki nato po zagonu več desetletij zanesljivo proizvaja znatne količine elektrike.«
Kako zanesljivo obratuje Nuklearna elektrarna Krško?
»NEK obratuje 18 mesecev, od remonta do remonta. Načeloma torej brez prekinitev zagotavlja pasovno energijo. V zadnjih desetih letih so bile le štiri nenačrtovane samodejne zaustavitve elektrarne. Takšno, praktično neprekinjeno obratovanje NEK je rezultat zelo visoke varnostne kulture, ki jo gojimo, in visoke ravni usposobljenosti osebja.
V letu 2017 smo proizvedli nekaj več kot 5,9 teravatne ure električne energije. To je količina, ki zadostuje za vso gospodinjsko, industrijsko in drugo rabo elektrike v Sloveniji v obdobju petih mesecev. Z drugimi besedami: to je 40 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Od tega pripada polovica proizvedene elektrike Sloveniji, druga polovica pa Hrvaški.«
NEK torej proizvede sorazmerno veliko elektrike in deluje neprestano na polni moči, neodvisno od vremenskih razmer. Zakaj je to pomembno za elektroenergetski sistem?
»Za elektroenergetski sistem je jedrska elektrarna to, kar je nosilna stena za hišo ali sidro za ladjo: zagotavlja oporno točko in stabilnost. Nenazadnje pa je jedrska energija tudi domač vir energije oziroma naša lastna, domača proizvodna zmogljivost.
V primeru pomanjkanja elektrike na trgu namreč vsaka država najprej poskrbi za svoje potrebe, šele nato elektriko izvaža drugim. Z lastnimi energetskimi viri država torej zmanjša svoje energetsko uvozno tveganje.«
Jedrske elektrarne lahko obratujejo prožno, izziv je ekonomika.
Omenili ste, da jedrska elektrarna zanesljivo proizvaja pasovno energijo. Kako pomembno je to za odjemalca?
»Za običajnega odjemalca je pomembno predvsem, da ima zagotovljeno elektriko v vsakem trenutku, ko jo potrebuje. Na vsakodnevni ravni ne razmišlja niti o zanesljivosti niti o prožnosti oskrbe. Večina se jih niti ne zaveda kompleksnosti sistema, ki je v ozadju zanesljive oskrbe s poceni elektriko. Ta sistem mora nenehno brezhibno delovati. V elektroenergetskem sistemu morata biti poraba in proizvodnja električne energije v nenehnem ravnotežju oziroma proizvodnja mora biti nekoliko višja.
Ker na porabo danes še ne moremo bistveno vplivati, vplivamo na proizvodnjo. To pa lahko počnemo le pri tistih virih, ki omogočajo prožnost po tehnološki in/ali ekonomski plati. V elektroenergetskem sistemu imamo elektrarne, ki obratujejo v pasu in se jim moč ne spreminja, delujejo torej ves čas s polno močjo. Zaradi ekonomike je smiselno, da so to elektrarne, ki so cenovno ugodne. Tak primer je jedrska elektrarna. Po drugi strani pa imamo v sistemu tudi elektrarne, ki prilagajajo svojo proizvodnjo glede na sprotne potrebe porabnikov, torej obratujejo prožno.
Obstajajo pa tudi elektrarne, ki pokrivajo tako imenovano konično porabo. Te elektrarne običajno ne obratujejo, so na čakanju, v primeru potreb pa lahko zelo hitro zaženejo svojo proizvodnjo.«
In če poraba ni usklajena s proizvodnjo?
»Takrat obstaja nevarnost razpada elektroenergetskega sistema. Sistemski operaterji začnejo odklapljati odjemalce. To so trenutki, ko se odjemalci še kako dobro zavemo pomena zanesljivosti oskrbe z elektriko, saj naše vtičnice ne opravljajo več svoje funkcije napajanja za naše vsakodanje življenje nepogrešljivih električnih naprav.«
Kakšne pa so izkušnje jedrskih elektrarn s prožnim obratovanjem?
»Jedrske elektrarne so v primerjavi z nekaterimi drugimi viri oziroma tehnologijami manj prožne za hitre spremembe obratovanja. Vendar to ne pomeni, da ne zmorejo zagotavljati ustrezne prožnosti. V Franciji proizvedejo več kot 70 % električne energije v jedrskih elektrarnah, ki se dnevno prilagajajo porabi, torej delujejo prožno.
Dizajn nove, III. generacije jedrskih elektrarn je visoko prilagojen za prožno obratovanje in izvajanje sistemskih storitev. Omogoča zelo hitre spremembe moči, in sicer kar 5 % moči na minuto. Pri jedrski elektrarni inštalirane moči 1.000 MW pomeni to spremembo moči 50 MW v minuti. To pa je v primerjavi z drugimi viri energije ali tehnologijami, ki podpirajo prožnost, zelo veliko.
Izziv pa je ekonomika takega početja. Elektrika iz jedrskih elektrarn je poceni, zakaj bi torej zmanjševali proizvodnjo poceni in nizkoogljične elektrike na račun drugih, dražjih ali manj čistih virov?«
Sistem potrebuje v vsakem trenutku vire energije, iz katerih lahko napaja odjemalce.
Je prihodnost jedrske energije torej bolj v smeri zagotavljanja zanesljivosti ali razvoja ponudbe prožnosti v novih okoliščinah elektroenergetskih sistemov?
»Jedrske elektrarne lahko zagotavljajo oboje, tako zanesljivost kot prožnost. Pričakovanja elektroenergetskega sistema se že kažejo v tej smeri in se bodo tudi v prihodnje.
V dobi vremensko odvisnih razpršenih virov in znatnih obetov za razvoj elektromobilnosti je izjemno pomembno ustrezno upravljanje sistema. Pri tem je ključno, da ima sistem v vsakem trenutku na voljo vire energije, iz katerih lahko napaja odjemalce.
Pomislimo na vodovod v našem gospodinjstvu; če so se zbiralniki vode presušili, lahko vodovodno pipo odpiramo v nedogled, vendar brez učinka. Če NEK primerjamo z zbiralnikom vode, bi to poenostavljeno pomenilo, da je NEK poln zbiralnik vode, v našem primeru energije, ki njen dotok zagotavlja v vsakem trenutku. Zaradi te svoje zanesljivosti je jedrska energija pomemben del trajnostne, nizkoogljične energetske mešanice prihodnosti.«
