Napredne IKT omogočajo aktivnejšo vlogo odjemalcev, tudi malih.
Vloga odjemalcev energije postaja v današnjem energetskem sistemu vse bolj aktivna, kar omogočajo napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). To velja tudi za male (gospodinjske) odjemalce.
Z uvedbo možnosti za prilagajanje odjema in proizvodnje električne energije iz malih razpršenih proizvodnih naprav (na primer sončne elektrarne na strehah hiš) se tudi mali odjemalci vse intenzivneje aktivno vključujejo v dogajanja na trgu z električno energijo. S svojo prožnostjo pomagajo ohranjati zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema.
Zmanjšanje porabe je le ena od oblik prilagajanja odjema.
Pri prilagajanju odjema običajno najprej pomislimo na zmanjšanje porabe električne energije. To je zanimivo predvsem takrat, kadar je povpraševanje po električni energiji v sistemu veliko oziroma kadar je proizvodnja nizka, torej med koničnimi obremenitvami. Vendar je zmanjšanje porabe le ena od oblik prožnosti, ki jo lahko ponudi mali gospodinjski odjemalec.
S svojim odjemom se lahko prilagaja na različne načine:
- z zmanjšanjem porabe: To je zaželeno takrat, kadar je povpraševanje po energiji v sistemu večje od trenutne proizvodnje. Taka oblika prilagajanja je običajno dogovorjena med ponudnikom energije in odjemalci (ali skupinami manjših odjemalcev). Ti se pogodbeno vnaprej zavežejo, da so pripravljeni svojo potrebo po energiji prilagoditi – zmanjšati v zameno za finančno korist kot plačilo porabljene energije po nižji ceni;
- s povečanjem porabe: Odjemalec je pripravljen povečati porabo, kadar je v sistemu proizvedene preveč električne energije. To se lahko zgodi na primer zaradi nenadnega boljšega obratovanja elektrarn, ki jih poganjajo nepredvidljivi obnovljivi viri, kot je sončna ali vetrna energija;
- s časovnim zamikom (premikom) porabe: Odjemalec je pripravljen, da svojo potrebo po električni energiji časovno zamakne na zgodnejši ali poznejši čas, kadar njegove potrebe niso nujno vezane na točno določen trenutek. Zamik porabe odjemalcu običajno omogočajo tehnologije za skladiščenje energije ali njeno nadomestno (angl. back-up) proizvodnjo;
- s skladiščenjem električne energije: Odjemalec lahko svoje potrebe po energiji v kritičnih trenutkih, ko je v sistemu preveč ali premalo energije, zadovolji iz lastnih uskladiščenih zalog električne energije, običajno s pomočjo baterijskega hranilnika. Tako razbremeni omrežje in prispeva k zanesljivosti delovanja sistema;
- s proizvodnjo električne energije iz malih, razpršenih virov (tako imenovana samooskrba): Odjemalec si s pomočjo malih proizvodnih naprav, na primer solarnih fotovoltaičnih panelov na strehi hiše ali stanovanjskega bloka, zagotovi samooskrbo med večjimi obremenitvami sistema, ko je cena električne energije visoka ali je ni na voljo.
Foto: arhiv GEN-I
