Energetika v Sloveniji in svetu: statistika

Prva faza iEnergije: fokus na elektriki

iEnergija se v začetni fazi svojega razvoja osredotoča na elektroenergetske vidike, torej na:

• proizvodnjo, prenos in distribucijo, skladiščenje in odjem elektrike ter na
• regulatorne in tržne mehanizme, ki omogočajo prožnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema.

Seveda pa elektroenergetika skrbi le za del oskrbe z energijo v Sloveniji.

Zato je prav, da si pogledamo energetsko krajino tudi širše.

Ambicija iEnergije: tudi drugi energenti, dobrine in teme

Naša ambicija je razširiti pogled z elektroenergetike tudi na druge:

• energente in energetske vektorje ter na
• povezane dobrine (na primer voda) in izzive (na primer ogljični in drugi izpusti).

Statistični podatki za širši vpogled v energetiko

Tukaj najdeš zbrane podatke o celotni oskrbi z energijo v Sloveniji in svetu, ki poleg virov za proizvodnjo elektrike zajemajo tudi informacije o rabi drugih primarnih virov energije (na primer nafta, zemeljski plin itd.)

Proizvodnja energentov − globalno

Na svetu je bilo leta 2015 proizvedene 13.800 Mtoe ali 580.000 PJ energije. Od tega je bilo 60 % nafte in premoga.

Proizvodnja elektrike − globalno

Na svetu je bilo leta 2015 proizvedenih skoraj 24.000 TWh električne energije. Med viri za proizvodnjo električne energije sta bila najpomembnejša premog in zemeljski plin, sledijo jima jedrska energija, hidroenergija in nafta.

Domači viri za oskrbo z energijo

Slovenija ima naslednje domače vire energije (po padajoči količini njihovega prispevka v letu 2016): jedrska energija, premog, obnovljivi viri energije (med katere so uvrščeni les, lesni ostanki, bioplini in odpadki), hidroenergija ter geotermalna in sončna energija. Skupna količina domačih virov, ki so bili na voljo leta 2016, je 3.585 ktoe ali 150 PJ (= 42 TWh).

Slovenija in uvoz energentov

Za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih energetskih virov, zato jih moramo malo manj kot polovico uvoziti. Leta 2016 je bila odvisnost Slovenije od uvoza energije 47-odstotna. Nekatere vire energije v celoti uvažamo, tak primer sta zemeljski plin in nafta. 

Oskrba Slovenije z energijo

Če energiji, ki jo proizvedemo doma, prištejemo neto uvoz energije, dobimo letno količino energije, ki je na voljo za:

• pretvorbe v druge oblike energije,
• končno rabo in            
• katere del se v obliki toplote (po daljnovodih ali toplovodih) izgubi na poti do porabnikov.

Leta 2016 je ta količina energije v Sloveniji znašala 6.830 ktoe ali 286 PJ (= 79 TWh).

Viri energije za proizvodnjo elektrike in toplote

Leta 2016 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.351 kWh. To pomeni, da je vsak izmed nas v povprečju porabil 17 kWh elektrike na dan.

Iz katerih virov smo proizvedli to električno energijo?

Količina energije, vložena v proizvodnjo električne energije, je znašala 3.194 ktoe ali 134 PJ (= 37 TWh). Od tega je bilo največ jedrske energije, premoga in hidroenergije. Iz teh virov smo v Sloveniji leta 2016 proizvedli 93 % električne energije.

Pri tem je treba upoštevati, da so deleži na strani vložene energije (37 TWh) različni od deležev na strani proizvedene električne energije (16 TWh). Razlika nastaja zaradi različnih izkoristkov pretvorb, ki so značilni za posamezne vire energije, iz katerih proizvajamo električno energijo.

 

Leta 2016 smo v Sloveniji proizvedli 15.550 GWh ali 56 PJ (= 1.337 ktoe) električne energije. Od tega večino v jedrski elektrarni in termoelektrarnah. Čeprav število sončnih elektrarn v zadnjih letih zelo narašča, smo s pomočjo sonca proizvedli le 2 % električne energije. 

Raba energije v Sloveniji

Količina energije, namenjena končni rabi, je v Sloveniji leta 2016 znašala 4.930 ktoe ali 206 PJ (= 57 TWh). Največja, kar 39-odstotna je bila poraba v sektorju prometa, predvsem cestnega. Število registriranih motornih vozil narašča iz leta v leto: konec leta 2016 je bilo v Sloveniji registriranih 1.096.523 osebnih avtomobilov.

Drugi največji porabnik za prometom je industrija (predvsem predelovalna industrija) s 25 odstotki celotne končne rabe, sledijo gospodinjstva s 23 odstotki.

Raba energije v industriji

Energija je pomembna za gospodarstvo, še posebej v dejavnostih, kjer je pomemben del stroškov. Zanesljiva oskrba z energijo in mednarodno konkurenčne cene energentov so ključnega pomena za gospodarstvo. Primerjalno ugodnejše cene energije namreč lahko pomenijo pomembno stroškovno prednost slovenskega gospodarstva na izvoznih trgih.

Za podjetja torej zanesljiva oskrba s poceni energijo pomeni možnosti širitve poslovanja, izboljšanja dobičkonosnosti in odpiranja novih delovnih mest.

Gospodarstvo si želi tudi predvidljivosti glede prihodnjih gibanj cen energentov.

Katere energente uporablja slovensko gospodarstvo in kakšno ceno plačuje zanje?

Raba energije v predelovalnih dejavnostih: elektrika in zemeljski plin skupaj 80 %

V predelovalnih dejavnostih je bilo v Sloveniji v letu 2016 porabljene 48.429 TJ energije. Največji delež sta prestavljala električna energija in zemeljski plin, skupaj kar 80 %.

Poraba energije v predelovalnih dejavnostih po energentih, Slovenija, 2016
Vir: SURS

Znotraj predelovalnih dejavnosti smo največ energije porabili v naslednjih dejavnostih:

• proizvodnja kovin (27%),
• proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (13%),
• proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (12%),
• proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (10%),
• ostalo (proizvodnja živil, gume, plastičnih mas, lesnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov…)

Poraba energije po dejavnostih, Slovenija, 2016
Vir: SURS

Struktura goriv je v energetsko intenzivnih panogah raznolika

V energetsko najbolj intenzivnih panogah je struktura goriv zelo različna. Medtem ko pri proizvodnji kovin porabljamo pretežno električno energijo, je pri proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja najpomembnejši energent zemeljski plin.

Proizvodnja kovin
Vir: SURS

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
Vir: SURS

Cena elektrike in zemeljskega plina za slovensko industrijo

Cene električne energije za industrijo v Sloveniji se v zadnjih letih gibajo okrog 70 % povprečne cene v EU-28.

Cene električne energije za industrijo brez DDV
Vir: SURS

 

Cene zemeljskega plina za industrijo v Sloveniji so v preteklosti presegale povprečje EU-28, v zadnjem obdobju pa so blizu povprečja.

Cene zemeljskega plina za industrijo brez DDV
Vir: SURS

Raba energije v gospodinjstvih

Za rabo energije v gospodinjstvih smo leta 2016 porabili največ lesnih goriv, električne energije, ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina. 

Kje rabimo največ energije?

 

Največ energije v gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode.

Enote za energijo in predpone

Osnovna enota za energijo je joule (J). Pogosto uporabljamo tudi druge enote za energijo, kot je vatna ura (Wh), kjer je 1 Wh = 3600 J oziroma 1kWh = 3600 kJ.

Predvsem v energetskih bilancah se uporablja še ena enota za energijo, in sicer tona ekvivalentne nafte (toe), kjer je 1 toe = 41,868 GJ

Uporabna velika enota je tudi TWh, ki pomeni tisoč milijonov kWh oziroma milijardo kWh.

Enote uporabljamo s predponami:

k (kilo) = 1.000 = 10³
M (mega) = 1.000.000 = 10⁶
G (giga) = 1.000.000.000 = 10⁹
T (tera) = 1.000.000.000.000 = 10¹²
P (peta) = 1.000.000.000.000.000 = 10¹⁵