-
Glavni viri za izravnavanje sistema v Sloveniji nekoč: sistemske elektrarne.
-
Izziv danes in jutri: razvoj naprednih sistemskih hranilnikov energije.
V preteklosti: večji poudarek na sistemskih elektrarnah kot na sistemskih hranilnikih
Sprotno prilagajanje med proizvodnjo in porabo elektroenergetskega sistema poleg sistemskih hranilnikov izvajajo tudi sistemske elektrarne. To so viri, ki nimajo možnosti hranjenja energije, imajo pa možnost povečevanja ali zmanjševanja proizvodnje od tržno dogovorjene vrednosti.
Sistemske elektrarne so v Sloveniji v preteklosti pomenile glavnino virov za izravnavanje sistema. Tako smo se za zagotavljanje stabilnosti sistema zanašali bolj na sistemske elektrarne kot na sistemske hranilnike, in sicer zato, ker sistemskih hranilnikov nismo imeli ali pa so bili namenjeni prodaji energije na trgu.
V prihodnje: veliki izzivi zaradi zapiranja sistemskih elektrarn
Velik prihodnji izziv Evrope je zapiranje elektrarn, ki imajo značilnosti sistemskih elektrarn. Z vidika inštalirane moči in proizvodnje električne energije te elektrarne sicer nadomeščamo z razpršenimi elektrarnami, ki pa jih je precej teže uporabiti za izravnavanje sistema.
Razpršene elektrarne, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije, je namreč težko voditi na daljavo, poleg tega praviloma sploh niso sposobne povečevanja ali zmanjševanja proizvodnje, ne da bi hkrati utrpele izgubo izrabe primarnega vira energije (sonca, vetra).
Izravnavanje sistema z razpršenimi viri bo zato podobno problematično, kot je danes izravnavanje sistema s prelivanjem vode prek jezov hidroelektrarn. To je bil v preteklosti vedno skrajen ukrep in bo tak verjetno ostal tudi v prihodnosti.
Osrednjega pomena bo prihodnja vloga naprednih sistemskih hranilnikov energije.
