Ker ugašamo glavne sistemske vire prožnosti, ostajajo vse večji izzivi na strani hranilnikov
Skladiščenje elektrike je izziv, s katerim se inženirji ukvarjajo že od začetkov razvoja elektroenergetskega sistema. Kako daleč smo prišli do zdaj?
»Na področju naprednih baterijskih hranilnikov je do sredine prejšnjega desetletja vladalo zatišje, nato pa se je zgodil preboj. Spodbudila so ga tudi dogajanja v računalniški in avtomobilski industriji. Električni hranilniki danes komercialno pospešeno vstopajo v različne procese v elektroenergetiki.«
Kakšna je oziroma bo njihova vloga v energetskem sistemu prihodnosti?
»Ne vemo še, ali bodo le dopolnili druge možnosti ali pa jih bodo v celoti nadomestili in postali ključna tehnologija, brez katere ne bo možno izpolniti energetskih in z njimi povezanih okoljsko-podnebnih ciljev.«
Sistemski hranilniki bi torej lahko postali eden od najpomembnejših virov prožnosti?
»V Evropi odjemalci že dolgo nismo ostali brez elektrike zato, ker na drugi strani žic ni bilo dovolj proizvodnje. Delni razpadi sistema so se zgodili, ker elektrike do nas ni bilo možno pripeljati. Zato je pomembno razumeti, da prožnost virov pomeni veliko več kot le prožnost na strani proizvodnje elektrike. Ker glavne sistemske vire prožnosti ugašamo, je logično, da ostajajo vse večji izzivi prožnosti na strani hranilnikov.«
Nevtralizirati moramo omejitve hranilnikov in izkoristiti njihove prednosti pred konvencionalnimi tehnologijami
Kakšno je stanje tehnološkega razvoja sistemskih hranilnikov na evropski ali svetovni ravni in kateri so glavni izzivi?
»Tehnologije so dozorele, zdaj pa se je začela njihova množična uporaba. Sicer pa sistemski hranilniki energije pogosto uporabljajo podobne tehnologije baterij kot električna vozila.
Pri trenutnih cenah elektrike moramo zelo paziti, da hranilnike uporabljamo pametno, torej da pazimo na njihovo učinkovitost in življenjsko dobo. Velik izziv je tudi nevtralizirati določene omejitve hranilnikov in izkoristiti njihove prednosti pred konvencionalnimi tehnologijami. Zato moramo veliko vlagati v razvoj rešitev.«
Kaj torej najbolj poganja razvoj sistemskih baterijskih hranilnikov energije?
»Zapiranje konvencionalnih elektrarn, predvsem termoelektrarn na premog, in nezmožnost povečevanja proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah zaradi naravnih omejitev.
V širšem smislu pa je potencial razvoja hranilnikov energije odvisen od današnjega stanja oskrbe z energijo in prihodnjih ciljev na tem področju. Pri današnjem stanju sta pomembni energetska mešanica, ki poganja državo ali regijo, ter zgodovina njene fizične elektroenergetske infrastrukture in strukture trga z električno energijo ter s tem povezanih regulatornih okvirjev, demografskih značilnosti, vzorcev in trendov rabe ter topologije omrežja.
Ključnega pomena so tudi prihodnji cilji oskrbe z energijo, predvsem glede rasti deleža OVE v proizvodnem kolaču, izboljšanja energetske učinkovitosti v celotni verigi ter zmanjševanja ogljičnih izpustov, torej razogljičenja energetike. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na razvoj novih pristopov oziroma storitev, tudi na področju skladiščenja energije.
Hranilniki so ena od pomembnejših možnih rešitev za uresničitev izzivov prihodnje oskrbe z energijo.«
Omenili ste elektroenergetsko infrastrukturo in topologijo omrežja. Kako pa sta povezana prenosna zmogljivost elektroenergetskega omrežja in razvoj hranilnikov?
»Na območjih s sorazmerno šibkim omrežjem so perspektivni razpršeni sistemi hranilnikov energije. Odjemalcem namreč omogočajo, da se kljub odsotnosti zanesljive elektroenergetske infrastrukture odločijo za vzpostavitev mikroomrežij in samooskrbnih shem, ki temeljijo na razpršeni proizvodnji. Odločijo se torej lahko enakopravno in enakovredno, kot odjemalci na območjih s stabilnim omrežjem.«
Dokazati želimo, da so baterijski hranilniki sposobni zagotavljati najpomembnejše storitve prožnosti
Kakšna so vaša pričakovanja oziroma pričakovanja družbe ELES glede prihodnjega razvoja sistemskih hranilnikov?
»V družbi ELES želimo s projekti na področju strateških inovacij dokazati, da vse, kar so pokazale študije in kar govorimo, tudi dejansko drži. Da so torej baterijski hranilniki sposobni zagotavljati najpomembnejše storitve prožnosti, ki jih v Sloveniji nujno potrebujemo. Pričakujemo, da se bo v prihodnje v to smer podalo še več energetskih družb in da bo ELES storitve prožnosti lahko kupil na trgu po konkurenčnih cenah.
V okviru projekta Sincro.Grid, katerega glavni cilj je vzpostavitev pogojev za učinkovito vključitev razpršenih enot za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v prenosna in distribucijska omrežja na Hrvaškem in v Sloveniji, bomo na različnih lokacijah po Sloveniji namestili za 10 MW baterijskih hranilnikov. To je relativno veliko, saj bomo s tem pokrili približno 15 odstotkov domačih potreb po najhitrejši obliki prožnosti.«
Zamisliva si slovensko elektroenergetiko čez 15 let. Kakšen je najboljši možen scenarij z vidika zagotavljanja prožnosti elektroenergetskega sistema? Koliko odstotkov domačih potreb po najhitrejši obliki prožnosti bomo lahko pokrili s pomočjo naprednih sistemskih hranilnikov?
»Prihodnja vloga sistemskih hranilnikov energije je tako v Sloveniji kot širše v Evropi odvisna od hitrosti zapiranja termoelektrarn. Če bo to zapiranje pospešeno, bodo tudi hranilniki v elektroenergetski sistem vstopili hitreje kot sicer.
V Sloveniji moramo okrepiti realistično razpravo o dejstvih, izzivih in priložnostih, povezanih s prihodnjo vlogo hranilnikov energije. Vemo, da lahko s hranilniki zadovoljimo vsaj 15 odstotkov potreb po prožnosti. Odprto pa je vprašanje ekonomike hranilnikov za trgovanje z električno energijo, vloge hranilnikov v povezavi z uvajanjem e-mobilnosti, vloge hranilnikov pri samooskrbi ter vpliv razvoja hranilnikov na druge industrijske sektorje v Sloveniji.«
