Slovenski trg je majhen, pogoje za zagotovitev prožnosti sistema lahko vzpostavimo sorazmerno preprosto.
Kako so slovenski energetski akterji pripravljeni na razvoj trga prožnosti?
»V Sloveniji je na energetskem trgu kar nekaj visoko inovativnih in razvojno sposobnih akterjev, ki imajo lahko ključno vlogo pri razvoju trga prožnosti. Število reguliranih podjetij je relativno majhno. To omogoča sorazmerno preprosto vzpostavitev pogojev, potrebnih za zagotavljanje prožnosti sistema.«
Kaj konkretno imate v mislih?
»Na primer merilne podatke in možnost vzpostavitve učinkovitega centraliziranega oziroma standardiziranega dostopa do njih. Ta bi izvajalcem storitev prožnosti moral omogočiti preprosto in ekonomsko ugodno pridobivanje podatkov, ki jih potrebujejo za svoje delo.
Sistem naprednega merjenja, ki se vzpostavlja, prek omrežnine financiramo vsi odjemalci. Zato je prav, da sistem omogoča storitve, ki bodo tudi koristile vsem, neposredno ali posredno.«
Kako razvit je slovenski trg?
»Veleprodajni trgi z električno energijo so v Sloveniji kar dobro razviti. Imamo razvite in vse bolj likvidne trge za dan vnaprej, znotraj dneva in izravnalni trg. Na teh trgih je možna udeležba ponudnikov storitev prilagajanja odjema. V Sloveniji lahko ti ponudniki nastopajo že danes na trgu terciarne rezerve. Sistemski operater ELES v okviru enega izmed pilotnih projektov že preizkuša možnost prilagajanja odjema za zagotavljanje sekundarne rezerve.
Razvit je tudi maloprodajni trg, in sicer s konkurenčnimi ponudbami dobaviteljev ter z zadovoljivo aktivnostjo odjemalcev. Delež menjav dobavitelja na letni ravni je bil leta 2016 približno sedemodstotni. To nas uvršča med bolj razvite trge v Evropski uniji.«
Prilagajanje odjema je tržna dejavnost, a z ureditvijo zakonodaje jo mora omogočiti država.
Je vzpostavitev trga prožnosti odjema povezana tudi s kakšnimi nevarnostmi?
»Ta trenutek so to predvsem določene regulatorne omejitve, torej pomanjkljivosti primarne in sekundarne zakonodaje, ki ne zagotavljajo zadovoljivih pogojev za razvoj trga prožnosti. Dodatna težava je pomanjkanje jasne energetske politike na tem področju. Kot kažejo izkušnje iz tujine, na primer francoske, je energetska politika osrednjega pomena.«
Zakaj?
»Prilagajanje odjema je tržna dejavnost, vendar je naloga države, da uredi zakonodajo na tem področju in omogoči pogoje za razvoj panoge. Urediti je treba tudi ključne procese na trgu, jih uskladiti z odprtimi standardi in jih zapisati v pravila o delovanju trga. To bo omogočilo učinkovito izvajanje storitev prožnosti.«
In kako s tega zornega kota ocenjujete slovenski trg?
»Majhnost slovenskega trga lahko pomeni tudi nevarnost. Morda se nekateri tržni akterji zaradi majhnosti trga sploh ne bodo odločili za udeležbo na trgu prožnosti.
Razvoj trga prožnosti lahko ogrozi tudi neučinkovitost pri vzpostavitvi centralnega sistema za upravljanje merilnih podatkov.«
Katera so ključna tveganja razvoja trga prožnosti, ki so povezana z merilnimi podatki?
»Potrebe in pričakovanja tržnih udeležencev v zvezi z dostopom in obdelavo merilnih podatkov so danes vse večja. Merilne podatke pričakujejo skoraj v realnem času in poceni. Če centralni sistem za zagotavljanje merilnih podatkov teh pogojev ne bo izpolnjeval, bodo morali agregatorji nameščati lastne sisteme. To bi pomenilo podvajanje stroškov, napredni merilni sistem pa bi lahko postal nasedla naložba. Podobno velja tudi za nekatere starejše generacije pametnih števcev, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev oziroma pričakovanj akterjev na trgu.
Sicer pa med večje nevarnosti za razvoj trga prožnosti spada splošni pogled nekaterih ključnih akterjev v državi, ki še vedno vidijo energetski sistem kot tog sistem, v katerem velike proizvodne enote v celoti zadovoljujejo potrebe odjemalcev, odjem pa je fiksen in se ga ne da spreminjati.«
In to ne drži?
»Pogled v nekatere države članice EU pokaže, da je ta pogled preživel. Prilagajanje odjema se že marsikje uspešno uporablja: niža stroške delovanja celotnega elektroenergetskega sistema in pomembno prispeva k splošni blaginji.«
Koristi razvoja trga prožnosti za odjemalce: zmanjšanje računa za elektriko in dodaten zaslužek.
Katere so koristi trga prožnosti z vidika malih odjemalcev in malih proizvajalcev energije?
»Pri razvoju trga prožnosti koristi močno presegajo morebitna tveganja in stroške. Ključne koristi za odjemalca so predvsem zmanjšanje skupnega računa za elektriko in dodaten zaslužek s trženjem lastne prožnosti. Prožnost ima poleg teh neposrednih koristi tudi pozitiven vpliv na zmanjšanje ogljičnega odtisa in s tem na okolje.«
Ali aktivnost odjemalcev vpliva na dinamičnost trgov?
»Prilagajanje odjema pomeni aktivno udeležbo odjemalcev v dogajanju na energetskih trgih. Ko so odjemalci dejavnejši, postanejo trgi bolj dinamični in konkurenčni. Manjšim poslovnim odjemalcem takšno sodelovanje poleg neposrednega ustvarjanja dodatnega dobička zagotavlja tudi posredne koristi, kot sta zanesljivejša oskrba in preprostejši dostop do trga z energijo.«
Odjemalec s svojo aktivnostjo torej ne zagotavlja koristi le zase, temveč tudi pomaga sistemu?
»Da. Navadno pride do zahtev za zmanjšanje odjema v času, ko so cene elektrike visoke oziroma ko so velike obremenitve elektroenergetskega sistema ali njegovega dela. Posredno torej odjemalec s prilagoditvijo svojega odjema tudi koristi sistemu in poskrbi za večjo zanesljivost oskrbe z energijo.«
Misliti moramo na velike in male odjemalce.
Postajajo energetski sistem in odnosi v njem zapletenejši?
»Dejstvo je, da postaja celotno delovanje energetskih trgov in sistema bistveno kompleksnejše, kot je bilo v preteklosti. V prihodnje bo veliko novih pogodbenih razmerij, v določenih trenutkih bo verjetno prišlo tudi do nasprotij ukrepov prilagajanja odjema z drugimi ukrepi, na primer s tistimi, ki jih izvaja sistemski operater. To je dodaten razlog za uvajanje pametnih omrežij, s katerimi lahko učinkovito obvladujemo takšna tveganja.
To so tveganja, s katerimi se bomo morali spoprijeti. Tudi sicer živimo v vse zapletenejšem svetu in energetski sektor se temu ne more izogniti. Pogoj za aktiviranje odjemalcev je obvladovanje te kompleksnosti z uvajanjem informacijskih tehnologij, ki bodo tudi najmanjšim odjemalcem zagotavljale izkušnjo, ki so jo vajeni že danes (na primer digitalne storitvene platforme).«
Veliko bo verjetno odvisno od konkretnih izkušenj odjemalcev.
»To je eno od ključnih tveganj in hkrati ena največjih priložnosti. Odjemalci so in bodo vsekakor v središču vsega, povezanega s prilagajanjem odjema. Tudi če bomo prilagajanje odjema izvajali daljinsko in ga bodo krmilili avtomatski algoritmi, bo odjemalec tisti, ki bo ali pa ne bo pristal na sodelovanje v takih programih.«
Kaj je torej pomembnejše: regulativa, tehnologije ... ali ljudje?
»Zakonodajo, predpise in tehnologije vsekakor nujno potrebujemo, da omogočimo razvoj trga prožnosti. A odjemalec je tisti, ki bo imel zadnjo besedo pri tem, ali svoj odjem dati na razpolago ali ne.
Zato je treba celotno okolje pripraviti z mislijo na odjemalce: od velikih poslovnih do malih in najranljivejših odjemalcev. Kajti če bomo odjemalci s svojim prilagajanjem doživeli slabo prvo izkušnjo, bodo programi in ponudbe za prilagajanje odjema ostali neuporabljeni.«
Na slovenskem trgu je konkurenca šibka, potrebe po prožnosti pa so velike.
V kakšnem stanju je torej trg prožnosti v Sloveniji in kaj mu napovedujete?
»Trg prožnosti v Sloveniji se razvija. Odvisen je predvsem od prožnosti virov in ozaveščenosti tržnih udeležencev, vključno z najmanjšimi uporabniki.
Delež razpršene proizvodnje in obseg pametnih omrežij, ki sta med pomembnejšimi spodbujevalci razvoja trga prožnosti, sta pri nas še relativno majhna. Zato večino programov na področju trga s prožnostjo izvajamo v okviru razvojno-raziskovalnih aktivnosti.
Razvoj trga prožnosti v Sloveniji spodbuja tudi izjemno omejen trg s sistemskimi storitvami. Na njem je konkurenca zaradi majhnosti trga zelo šibka, potrebe pa so zaradi posebnosti proizvodnih virov velike. Prožnost bi lahko tu imela pomembno vlogo z vidika nove konkurence in upajmo tudi nižjih cen. Priložnosti za prožnost so tudi na regionalni ravni.«
Kakšne pa so regionalne priložnosti?
»Nekatere pomembne evropske raziskovalne projekte, ki nakazujejo velik potencial vzpostavitve regionalnega trga prožnosti za potrebe izravnave sistema, vodijo slovenski akterji. Tak primer je projekt FutureFlow (www.futureflow.eu).«
Če potegneva črto: torej so izgledi za razvoj slovenskega trga prožnosti optimistični?
»Menim, da je v Sloveniji dovolj potenciala in hkrati tudi dovolj potreb, da se bo postopoma uspešno razvil trg s prožnostjo.«
Kakšen bi bil ta trg čez pet let, če bi vse potekalo po najboljšem scenariju?
»Po najboljšem scenariju bodo leta 2023 razčiščena vsa odprta regulatorna vprašanja in hkrati odpravljene regulatorne ovire za razvoj trga prožnosti. Učinkovito prenovo zakonodaje bo spodbudila tudi uveljavitev Energetskega koncepta Slovenije. Zagotovljeni bodo torej pogoji za uporabo vseh predvidenih ukrepov za doseganje okoljskih ciljev, med katerimi so tudi programi prilagajanja odjema.
Obenem bo trg prožnosti že vključeval uporabo novih tehnologij in infrastrukture, kot so hranilniki in pametna polnilna infrastruktura za električna vozila. Izkoriščal bo prednosti, ki jih bo zagotavljala uporaba IKT-tehnologij: internet stvari, bločna veriga itd.
Tudi najmanjši odjemalec bo imel na voljo ustrezne tehnične zmožnosti za enakopravno sodelovanje v vseh oblikah vrednotenja prožnosti na trgu. Povečala se bo ponudba energetskih storitev na trgu, posledično pa tudi likvidnost in konkurenčnost trgov.«
Intervju je nastal v okviru projekta iEnergija ter teme Regulator in prožnost.
Te zanima več o tem?
