Prožnost proizvodnje iz vodne energije lahko optimiramo z naprednimi tehnologijami pametnih omrežij.
Kakšna je vloga vodne energije v Sloveniji?
»Včasih slišimo, da so Dravske elektrarne Maribor 'kura, ki nese zlata jajca'. To drži. Proizvodnja električne energije iz vode je poceni, prihodki so temu primerno visoki. Večina hidroelektrarn iz naše verige je obnovljenih in vanje naslednjih 20 let ne bo treba vlagati prav veliko, razen v HE Formin.
Ob odličnih strokovnjakih in podpornih službah, ki skrbijo za vzdrževanje elektrarn, je izpadov izredno malo, agregati so na voljo večino časa. S 30-odstotnim deležem v celotni proizvodnji električne energije je vodna energija pomemben člen v energetskem mozaiku Slovenije, pri zagotavljanju prožnosti pa je še precej bolj pomembna.
Zagotavljanje prožnosti proizvodnje električne energije iz vodne energije je sicer omejeno zaradi naravnih danosti, vendar lahko to prožnost optimiramo s tehnologijami iz nabora pametnih omrežij. Kombinacija lahko zagotovi največje učinke.«
Je pri nas na voljo še kaj hidropotenciala?
»Vodni viri so pri nas, kot v vsaki državi, omejeni. V Sloveniji je možno energetsko izkoristiti reko Muro ter zgraditi verigo hidroelektrarn na Srednji Savi.«
Gradnjo energetskih objektov moramo podpreti s tehnologijami pametnih omrežij, hranilniki energije in naprednimi rešitvami.
Je smiselno ves hidrootencial izkoristiti?
»Izkoristiti je smiselno vse lokalne vire, pri tem pa gradnjo energetskih objektov podpreti s tehnologijami pametnih omrežij, hranilnikov energije in naprednih rešitev. Vodna energija je torej v Sloveniji zelo pomemben člen pri oskrbi z električno energijo in ima še posebej pomembno vlogo pri zagotavljanju prožnosti.«
Katere države tako kot Slovenija ali celo bolj uporabljajo vodno energijo kot vir energije za prožno proizvodnjo električne energije? Katere so prednosti, ki jih s tem dosegajo?
»Proizvodnja električne energije iz vodnih virov v mnogih energetskih sistemih pomeni le del mozaika proizvodnih virov. Države, bogate z energetsko primernimi rekami, kot so Kitajska, Brazilija, Kanada in ZDA, zagotavljajo prožnost svoje proizvodnje predvsem z vodno energijo ter z naprednimi tehnologijami in storitvami, prav tako pa tudi s klasičnimi viri za proizvodnjo električne energije, kot so jedrska, premogovna in plinska energija.
Po drugi strani so Islandija, Paragvaj, Mozambik, Albanija in Zambija države, ki gospodarstvu skoraj v celoti zagotavljajo električno energijo iz vodne energije.
Zaradi pospešenega gospodarskega razvoja bodo v nekaterih državah morali razmisliti o dodatnih zmogljivostih ali o ponujanju naprednih storitev na globalnem trgu. Na primer na Islandijo se zaradi ugodnih podnebnih razmer in zaradi zagotavljanja dobave zelene energije intenzivno zatekajo ponudniki storitev kolokacije strežniških storitev iz sveta IKT. Tam gradijo superiorne računalniške centre, ki postajajo vse bolj potratni porabniki dragocene energije.«
V elektroenergetiko moramo vključiti mlade, ki zmorejo prožno razmišljati.
Kako vidite vodno energijo oziroma hidroelektrarne kot vir prožnosti proizvodnje v Sloveniji v prihodnje?
»Za dobrobit gospodarstva in zagotavljanje visokega življenjskega standarda je treba izkoristiti ves, sicer omejen slovenski hidropotencial. K temu moramo pristopiti trajnostno in učinkovito.
Reke, ki nam zagotavljajo to dragoceno energijo, bomo morali tudi v prihodnje skrbno vzdrževati, vanje vlagati sredstva in skrbeti, da lokalni prebivalci zaradi energetske izrabe vodne energije ne bodo kakor koli prikrajšani. Le z vzdrževano reko in s tem povezanimi vzdrževanimi energetskimi postroji v hidroelektrarnah bomo lahko še naprej zagotavljali prožnost proizvodnje.
Seveda bo del pričakovanj po večji prožnosti slonel tudi na novih proizvodnih virih, kot so črpalne hidroelektrarne. Te so trenutno najučinkovitejši hranilniki energije, brez katerih si razvoja obnovljivih virov energije ne moremo zamisliti. Ob ugodnih gospodarskih kazalcih bo priložnosti za gradnjo tovrstnih objektov v Sloveniji kar nekaj.«
Kakšen pa je tehnološki razvoj na področju prožnosti proizvodnje v svetu? Na katerih področjih se dogajajo izboljšave?
»Nenehno se razvijajo nove ideje pri proizvodnji ali transformaciji različnih oblik energije. Veter in sonce, plimovanje, morski tok ... Vse to so viri energije, iz katerih so že ali se bodo razvijale nove proizvodne tehnologije.
Tudi izboljšav na področju hranjenja energije je iz dneva v dan več. Spremljamo lahko rezultate razvojnih projektov na tem področju, ki jih podpirajo korporacije, vladne in nevladne institucije.
Pri prožnosti pa ni pomembna le tista, ki je vezana na proizvodnjo, odjem, hranilnike energije ali zagotovitev regulatornih in tržnih mehanizmov. Pomembna je tudi prožnost v razmišljanju. Ta je nujno potrebna, da bomo lahko kar najbolje podprli nove tehnologije.
V sicer staro in včasih nekoliko rigidno elektroenergetsko panogo je treba zato vključiti čim več mladih ljudi in izkoristiti njihov prožen potencial.«
Intervju je nastal v okviru projekta iEnergija ter teme Hidroelektrarne in prožnost.
Te zanima več o tem?
