Kakšen bo prihodnji energetski sistem in kakšne izzive prinaša za evropske sistemske operaterje prenosnega omrežja z električno energijo?
»Prihodnji energetski sistem se sooča z izzivi štirih D-jev: dekarbonizacije (razogljičenja), digitalizacije, decentralizacije in demokratizacije. Navedene dimenzije so pomembne vsaka zase, hkrati pa so tudi medsebojno tesno povezane.
Dekarbonizacije ne bomo dosegli, če odjemalca ne bomo postavili v središče, razpršenim virom prožnosti pa zagotovili enakopravne vloge na vseh trgih. Digitalizacija je pot k vzpostavitvi aktivnega odjemalca in uresničitvi trga prožnosti. Vse dimenzije so izjemno pomembne in stanje v Evropi je kar dobro na vsaki od njih.
Nova IT strategija, ki jo na podlagi omrežnih kodeksov implementira ENTSO-E, se osredotoča na model skupnega omrežja, ki bo omogočal izmenjavo podatkov v vsej Evropi. Tudi zakonodajni sveženj Čista energija za vse Evropejce izkazuje ustrezno usmeritev k večjemu sodelovanju z odjemalci.«
Kaj pa izzivi prožnosti oskrbe z elektriko? Kako se bo področje razvijalo v naslednjih 10 do 15 letih, če se bo delež nestanovitnih obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektrike še naprej povečeval?
»Ključen izziv bo prilagoditev delovanja elektroenergetskega sistema in z njim povezanih tržnih mehanizmov v smeri, ki bo spodbujala vključevanje razpršenih virov prožnosti. To bo terjalo nove pristope k načrtovanju in upravljanju omrežja ter usklajevanju omrežnih transakcij. Pri tem bodo pomembna digitalna orodja in pristopi.
Osrednjega pomena je zagotovitev prostega pretoka prožnosti skozi sistem in njenega aktiviranja, ko ustvari največjo vrednost.
Želimo si, da regulatorni okviri ne bodo onemogočali prožnosti med sistemskimi operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij. Izmenjava podatkov med tema akterjema je naslednji osrednji izziv. ENTSO-E zato aktivno sodeluje z evropskimi združenji sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij.«
Vse pomembnejši postajajo končni odjemalci. Ali in kako se sistemski operaterji soočate z izzivi na tem področju?
»Sistemski operaterji imajo zaradi svoje nevtralnosti, helikoptrskega pogleda na sistem ter izkušenj z izravnavo in tržnimi mehanizmi vodilno vlogo pri energetskem prehodu. Okrepiti bodo morali sodelovanje tako z operaterji distribucijskih omrežij kot z drugimi deležniki. Vsekakor pa imajo v rokah vse karte za uspešno upravljanje sprememb.«
Ali prinašajo revolucionarne, prebojne tehnologije naprednih omrežij tudi potrebo po notranjem organizacijskem preoblikovanju sistemskih operaterjev?
»Podobno kot drugi akterji v energetiki se morajo tudi sistemski operaterji prilagoditi hitrim spremembam tehnologij, informacijskih tehnologij, pričakovanj odjemalcev in razvoja politik. Kot na drugih poslovnih področjih se tudi tukaj pojavlja potreba po prožnosti, vendar seveda ne na račun njihove strokovnosti pri upravljanju s tveganji zanesljive oskrbe z energijo. Od nje smo namreč vsi močno odvisni.
Sistemski operaterji se razvijajo, da bi bolje služili uporabnikom omrežja in na sploh družbi. Ključnega pomena pri tem je, da regulatorno okolje podpira ta razvoj. Obstoječ regulatorni okvir na primer morda ne bo več prilagojen potrebam pomembnih investicij v informacijske tehnologije.«
Kako pa v luči perspektive razvoja trga prožnosti ocenjujete odnos med sistemskimi operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij? Se bo moral ta odnos kaj spremeniti?
»Potrebnega je več sodelovanja, novih povezav in podatkovnih platform. Sodelovanje v okviru skupne evropske platforme operaterjev prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih omrežij pomembno prispeva k boljšemu prepoznavanju izzivov obeh vključenih strani ter k iskanju poti za so-optimizacijo sistema in vključitve razpršenih virov prožnosti prek vzpostavitve čim bolj poštenih omrežnih tarif za odjemalce.«
Bosta strani morali sprejeti kakšne kompromise, da bosta lahko dolgoročno sodelovali?
»V okviru skupne platforme so že objavljena skupna vodilna načela, rezultati bodo znani v naslednjih korakih. Gre za področje skupnega optimiranja, ki je v mnogih pogledih novo, zato prinaša potrebo po proučitvi in razumevanju omejitev obeh vključenih strani. Vendar vsekakor obstaja volja, da bi našli najboljše rešitve za uporabnike omrežja in ponudnike prožnosti.«
Kako pa so za celoten sistem pomembni aktivni odjemalci? Morajo biti izobraženi in opolnomočeni, da bodo lahko odgovorno in pogumno odigrali svojo vlogo?
»Odjemalci postajajo vse bolj obveščeni in opolnomočeni. V nekaterih evropskih državah, na primer v Estoniji, na Finskem in Danskem, so aktivni odjemalci že realnost. Vsekakor se bodo vzpostavile tudi posredniške vloge, ponudniki storitev z različnimi paketi za različne profile odjemalcev in potreb. Pričakovanja so tukaj, tehnologije prav tako.
Da bi se to uresničilo v vsej Evropi, moramo prilagoditi tržne mehanizme, delovanje sistema in regulatorne okvirje. V ENTSO-E si prizadevamo tudi za interoperabilnost, povezljivost sistemov med državami, da v Evropi ne bi postavili novih meja. Naši člani prek ENTSO-E izmenjujejo znanja in izkušnje.«
Je združenje aktivno tudi na področju krepitve ozaveščenosti med proizvajalci-odjemalci (prosumerji)?
»Odločitev o ciljnih skupinah, s katerimi komuniciramo prek ENTSO-E, je v rokah naših članov. Vključeni smo v niz pobud, ki presegajo tradicionalne deležnike, s katerimi smo doslej sodelovali. Tak primer je sodelovanje s startupom Tomorrow pri izdelavi interaktivnega zemljevida European Electricity Map. Razviti želimo partnerstva z mednarodnimi organizacijami. Prisotni smo bili na mednarodni podnebni konferenci COP23, na naši letni konferenci je potekalo ministrsko srečanje o čisti energiji. Med scenarije prihodnjega razvoja energetike smo umestili Global Climate Action. Sodelujemo z akademskimi organizacijami, kot je Florence School of Regulation, ki je razvila spletno izobraževanje o evropskih omrežnih kodeksih.
V prihodnje načrtujemo razširitev naših ozaveščevalnih aktivnosti v ekosistemu prožnosti. Menimo, da so omrežni kodeksi tehnične usmeritve za energetski prehod. Skupščina ENTSO-E pripravlja novo strategijo združenja, ki se bo dotaknila teh izzivov in jo bomo zaključili v prvem četrtletju 2018.«
Intervju je izvorno objavljen na portalu Naš stik, preberete ga lahko tudi v angleškem jeziku.
Več o pomenu zanesljivosti obratovanja prenosnega omrežja (pri pripravi vsebine sta sodelovala Jurij Klančnik in mag. Darko Kramar iz družbe ELES).
Intervju z Jurijem Klančnikom in Darkom Kramarjem v iEnergiji lahko preberete tukaj.
