Odjemalec bo aktiven, ker se mu bo to izplačalo.
Povečanje deleža proizvodnje električne energije iz spremenljivih in negotovih obnovljivih virov energije (OVE) v omrežju prinaša številne negotovosti. Ali prinaša tudi priložnosti? Katere?
»Priložnosti so v tem, da so ti viri lokacijsko razpršeni in bližje mestu porabe energije. To ima pozitivne učinke na izrabo omrežja, kar se izrazi še posebej takrat, ko prilagodljivi odjem deluje usklajeno s proizvodnjo iz obnovljivih virov. Primer so sistemi za samooskrbo z energijo, ki vključujejo shranjevalnike energije.
Druga prednost je, da je takšnih proizvodnih virov veliko, zato okvara enega od njih ne vpliva bistveno na celotno proizvodnjo.«
Kako se zaradi tega spreminja položaj odjemalca energije? Zakaj naj bi odjemalec, bodisi tovarna ali gospodinjstvo, postal aktivnejši?
»Ker se mu bo to preprosto izplačalo. Če nekdo proizvaja in porablja energijo na istem mestu ali pa vsaj zelo blizu, na primer za transformatorsko postajo, potem ne izkorišča celotne infrastrukture omrežja. Zato je prav, da tudi plača manj.
Poleg tega bodo tehnologije pametnih naprav toliko napredovale, da se bo odjemalec lahko prilagajal, ne da bi s tem bistveno poslabšal svoje ugodje.«
Regulativa se bo spremenila in odprla priložnosti za aktivne odjemalce.
Kako daleč smo na tem področju pri nas in kakšno je stanje v tujini?
»Pri nas smo še zelo na začetku. Nekatere regulatorne ovire nam žal še vedno onemogočajo razvoj aktivnejšega vedenja odjemalcev.
Tako je na primer odjem vseh gospodinjskih odjemalcev in večine malih poslovnih odjemalcev na trgu obračunan po t. i. preostalem diagramu. Ta pa je enak za vse. Če se želi posamezni odjemalec s svojo porabo aktivno prilagajati dinamično postavljenim cenam, se njegova prizadevanja, torej njegov prilagojeni odjem, preprosto porazdeli in s tem izgubi v celotni skupini preostalega diagrama.
Takšnih ovir je še več, vendar obstajajo močne želje in pobude, da jih odpravimo. Prepričan sem, da se bo regulativa pri nas spremenila in odprla priložnosti za aktivne odjemalce.«
Se na tem področju že kaj dogaja?
»Trenutno potekajo pilotni projekti, v katerih različni akterji energetskega trga testiramo tehnologije in demonstriramo učinke prilagajanja odjema. Eden od takšnih projektov je Aktivni odjemalec, katerega koordinator je družba GEN-I, sodelujejo pa še ELES in Elektro Ljubljana ter šest razvojno naravnanih slovenskih podjetij: Cosylab, Elektrina, Kronoterm, GOAP, Sitel in PlanNET.«
Ker ne želimo poslabšati zanesljivosti oskrbe, je treba razvijati tudi klasične proizvodne tehnologije.
Vrniva se na makro raven energetskega sistema. 'Stara' in 'nova' energetika. Na eni strani imamo klasične, velike elektrarne in z njimi sorazmerno visoko zanesljivost oskrbe. Na drugi strani je vse več spremenljivih OVE in manjših, razpršenih proizvodnih enot. Sta to res dve različni strani, ki tekmujeta za položaj na prihodnjem energetskem trgu, ali se bomo z uveljavitvijo prožnosti srečali nekje na sredini, torej z nekaj klasičnimi in mnogimi novimi proizvodnimi enotami, s skupnim ciljem razogljičenja energetskega sistema in s tem družbe?
»Tudi v akademskem svetu se krešejo mnenja, ali se lahko neka regija ali država na primer do leta 2050 oskrbuje izključno iz obnovljivih virov energije. Nekateri menijo, da se lahko, drugi pa so prepričani, da delež obnovljivih virov ne more preseči med 70 in 80 % v celotni strukturi virov.
Glede na današnji delež izrabe razpršenih OVE smo približno enako daleč od uresničitve obeh omenjenih scenarijev. Smer je jasna: delež razpršenih OVE se bo v prihodnosti močno povečeval in s trga izrival nekatere konvencionalne vire, predvsem premogovno tehnologijo.
Prav zaradi negotovosti, kako daleč nas bo ta pot razvoja razpršenih obnovljivih virov dejansko pripeljala, in ker ne želimo poslabšati zanesljivosti oskrbe z električno energijo, moramo naprej razvijati tudi konvencionalne proizvodne tehnologije. Mislim seveda tiste vire oziroma tehnologije, ki so trajnostni ali vsaj manj škodljivi z okoljskega vidika: to sta jedrska energija in zemeljski plin. Prva je zelo zanesljiv, stabilen in trajnosten vir energije, saj je njen ogljični odtis zanemarljiv. Zemeljski plin pa je privlačen predvsem zaradi sposobnosti tovrstnih elektrarn, da hitro prilagajajo svojo proizvodnjo električne energije.«
Razvoj prožnosti proizvodnje in odjema ter rast deleža OVE. Kako sta zgodbi povezani?
»Razpršeni OVE so zelo prožni, če jih je dovolj na voljo. Težava nastane, ko je sonca in vetra premalo, da bi pokrili vse potrebe po energiji. Takrat si moramo pomagati s prilagodljivim odjemom in shranjevalniki energije.
Čim večji je delež obnovljivih virov, ki ga želimo doseči v strukturi proizvodnih virov, tem večje so potrebe po prilagodljivem odjemu. Koliko potenciala je v prilagodljivem odjemu, pa še ne vemo.«
Odjemalci morajo biti ozaveščeni in motivirani.
Kateri so torej glavni izzivi razvoja prilagajanja odjema? Kaj vse mora uspeti, da bo možno komercializirati prožnost?
»Za razvoj prožnega, prilagodljivega odjema je potrebnih več dejavnikov. Potrebujemo napredno regulativo in jasna pravila delovanja trga. Ta vzpostavijo povpraševanje po produktih, ki jih lahko ponudi prilagodljivi odjem in ki pravično nagradijo aktivne odjemalce.
Potrebujemo tudi tehnologije, ki omogočajo koriščenje prilagodljivosti odjema in informacijsko povezljivost. Pomembno je tudi, da so odjemalci ozaveščeni in motivirani k dejanjem prilagajanja odjema. Povedano drugače: prepoznati morajo korist takšnega početja.
Ne nazadnje pa je pomemben tudi razvoj novih vlog na trgu z električno energijo. Potrebujemo agregatorje in ponudnike storitev, ki vse našteto povežejo v delujočo celoto.«
Intervju je nastal v okviru projekta iEnergija in teme Aktivni odjemalci.
Te zanima več o tem?
